Na današnji dan (leta 1974) je Josip Broz Tito položil temeljni kamen za edino jedrsko elektrarno na širšem geografskem območju. Tako se je začela zgodba o uspehu nuklearne elektrarne Krško.
Nuklearna elektrarna Krško | Tito postavi temeljni kamen
Elektrarna, ki proizvaja elektriko s pomočjo toplote, ki nastane ob cepljenju jedrskih delcev v sredici jedrskega reaktorja skozi nadaljnje delovanje segreva vodo, katera se preko sten prenese v sistem uparjalnika. Na sekundarni strani uparjevalnikov nastaja para, ki poganja turbino, slednja pa generator, kateri ima funkcijo oddajanje nastale električne energije v električno omrežje. Na koncu za odvajanje toplote, ki ni bila izrabljena za proizvodnjo elektrike poskrbi terciarni krog. Preko krožnega sistema s pomočjo reke Save poteka hlajenje skozi kondenzatorje v elektrarni.
JEK (Jedrska elektrarna Krško) oz. NEK (Nuklearna elektrarna Krško) so slovenski znanstveniki in tehnologi venomer prenavljali, regenerirali in posodabljali skozi razne remonte. Pred leti je bil predvsem odmeven prevoz novega uparjalnika za jedrsko elektrarno kateri je povzročil zaporo slovenskih cest z mnogimi obvozi med Luko koper in Krškim oz. vasjo Vrbina, kjer se nahaja NEK.
V načrtu pa je že nova slovenska elektrarna oz. drugi blok jedrske elektrarne tako, da bo Slovenija še manj odvisna od uvoza električne energije iz tujine.
Največja moč jedrske elektrarne Krško je 676 MW. Solastnica NEK – a je naša soseda Hrvaška, ki pa se kljub solastništvu brani radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo ob pridobivanju elektrike.
Jedrska elektrarna (Krško) - shema
1. reaktorski blok
2. hladilni stolp
3. reaktor
4. kontrolne palice
5. podpora za tlak
6. parni generator
7. gorilni elementi
8. turbina
9. generator
10. transformator
11. kondenzator
12. plinast delci
13. likvidna tekočina
14. zrak
15. vlažen zrak
16. reka
17. sistem hlajenja
18. primarni tok
19. sekundarni tokokrog
20. vodna para
21. črpalka
